Novice

Nedavne X. konference Združenja hotelirjev Slovenije, ki je potekala 2. junija v Kongresnem centru na Brdu, se je udeležila tudi namestnica direktorice Hotrec, Evropskega združenja hotelov, restavracij in kavarn v Evropi, gospa Marta Machado. Na konferenci je predstavila glavne ukrepe pomoči med epidemijo Covid 19 v različnih evropskih državah (pri Sloveniji je izpostavila ukrep turističnih bonov, kjer je bila med predlagatelji tudi TGZS) in okrevanje turizma.

Med njenim prvim obiskom Slovenije je bila najbolj navdušena nad izjemno naravo in trajnostno usmeritvijo slovenskega turizma.

Marta Machado se je HOTREC-u pridružila pred več kot desetimi leti. Kot pravnica spremlja več političnih in zakonodajnih tem, ki se osredotočajo na gostinstvo, kot so socialne zadeve, trajnost in turizem.

Pred tem je pridobivala delovne izkušnje na portugalskem stalnem predstavništvu v EU, bila je tudi asistentka Evropskega parlamenta, kot svetovalka pa je opravljala dela na področju komuniciranja in evropskih zadev.

Marta Machado je diplomirala in magistrirala iz prava na Kolegiju Evrope v Bruggeu, smer upravne in politične študije EU.

V nadaljevanju si lahko preberete razmišljanje gospe Machado o evropskem turizmu, ob vprašanjih TGZS.

– Kako vidite oživitev evropskega turizma? Kdaj mislite, da bodo doseženi rezultati iz leta 2019?

Po dveh letih zapiranja in omejitev opravljanja dejavnosti zaradi širjenja virusa Covid, smo to poletje priča povečanemu povpraševanju po potovanjih in počitnicah.  Rezervacije so zelo obetavne in okrevanje je hitrejše, kot je bilo napovedano. Na primer, na Portugalskem je hotelski sektor že dosegel rezultate iz leta 2019.

Po podatkih MKG pa je primerjava zasedenosti med januarjem 2019 in januarjem 2022 še vedno izkazovala povprečni zaostanek za 25,6 %.

Po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) naj bi se domači turizem leta 2022 popolnoma obnovil, mednarodni prihodi v Evropo pa naj bi bili 30 % nižji od obsega iz leta 2019. To je predvsem posledica dejstva, da je v nekaterih državah še vedno zelo malo azijskih turistov in manj organiziranih konferenc (MICE).

Tudi vojna v Ukrajini je dejavnik nestabilnosti in skrbi za mir in okrevanje, saj prinaša negotovosti pri napovedovanju okrevanja. Nekateri naši člani napovedujejo, da bomo dosegli leto popolnega okrevanja šele leta 2025.

Na splošno menimo, da je izhod iz krize za turistični sektor ključen za to, da bo sektor v prihodnosti bolj odporen, digitalen in trajnosten. V tem smislu so potrebne infrastrukturne spremembe in upamo, da bodo vlade na nacionalni ravni uporabile instrumente za oživitev in odpornost panoge za pomoč podjetjem pri tem prehodu.

Mislimo, da je to pot za ponovni razcvet turizma.

– Kako različne države obravnavajo pomanjkanje zaposlenih? Ali obstajajo možnosti za zaposlovanje beguncev iz Ukrajine?

Letos januarja smo lansirali raziskavo, s katero smo pridobili informacije, kaj nacionalna združenja počnejo za boj proti pomanjkanju delovne sile, da privabijo in ohranijo delovno silo. Uvaja se veliko aktivnosti.

Pomemben primer je razvoj izobraževalnih programov na nacionalni ravni (npr. programi vajeništva). Na ravni EU vedno zagovarjamo, da bi morali zaposleni poklicno izobraževanje in usposabljanje šteti za prvo možnost, saj bi to lahko vodilo v karierne poti v poznejši fazi. Na primer, v Avstriji obstajajo subvencije za usposabljanje dolgotrajno brezposelnih, spodbujajo usposabljanje vajencev v gostinstvu (ambasadorji programov vajeništva).

Nekatere članice so razvile promocijske kampanje za množične medije, ki kažejo pozitiven vpliv sektorja na nacionalno gospodarstvo in lokalno družbo, ter razvile študije, ki so dokaz strateškega pomena gostinstva v državi, katero predstavljajo (npr. Grčija).

Poleg tega je spodbujanje kariernih poti visoko na dnevnem redu nekaterih naših članov (npr. Irska). V tem smislu je zelo pomembno razvijati ozaveščenost o kariernih možnostih in razvojnih priložnostih v celotnem sektorju.

Več članov razvija tudi kampanje za ozaveščanje in poudarja razloge, zakaj je gostinstvo tako prijeten sektor za delo, kot so prilagodljiv delovni čas, lokalne zaposlitvene možnosti in delo v mednarodnem okolju.

V HOTREC-u menimo, da je pomembno spodbujati raznolike oblike dela (npr : krajši delovni čas, fiksno delo, agencijsko delo, priložnostno delo). To pomaga podpirati ravnovesje med delovnim in zasebnim življenjem, poklicne odločitve (karierna pot) in socialno vključenost.

Spodbujamo tudi idejo, da bi članice na nacionalni ravni razvile Pakt za pridobitev veščin, v katerem bi povezale nacionalne deležnike, socialne partnerje, izvajalce izobraževanj in usposabljanj, in tako premostile vrzel v znanju na nacionalni ravni.

Ključno je tudi spodbujanje postopkov zakonite migracije, zato pozdravljamo nov predlog evropske komisije o tej zadevi. V tem okviru spodbujamo člane, da zagotovijo podporo ukrajinskim beguncem in jim v primeru, če bi se bili pripravljeni dodatno vključiti v družbo, zagotovijo usposabljanja za pridobitev mehkih spretnosti, ter jim ponudijo priložnost za zaposlitev v sektorju. Nekateri člani to že počnejo na nacionalni ravni (npr. Švedska, Avstrija, Poljska, Češka republika). Treba je vedeti, da se Ukrajinci lahko prosto gibljejo v schengenskem območju tri mesece. V tem obdobju bi morali lansirati okvirno direktivo o začasni zaščiti beguncev, tako, da bodo imeli dostop do delovnih in izobraževalnih možnosti v državi članici, ki jim zagotavlja varstvo. Na ta način bi sektor v tej krizi prispeval nekaj dobrega, hkrati pa pomagal rešiti težke razmere, s katerimi se sooča branža v smislu pomanjkanja delovne sile. Spodbujamo, da se nacionalna združenja obrnejo na svoje vlade in razpravljajo o morebitnih skupnih ukrepih.

– Čeprav je bil vaš obisk Slovenije kratek,  kako vidite razvojne možnosti turistične industrije v Sloveniji?

Slovenija je na čelu trajnosti in močno verjamem, da je to velika dodana vrednost za razvoj turizma, pa tudi za privabljanje potrošnikov. Potrošniki iščejo destinacije, ki se obnašajo trajnostno (npr. uporabljajo eko znake za okolje, ustvarjajo nizkoogljični odtis, razvijajo krožno gospodarstvo (izogibajo se odpadkom, dobro upravljajo z vodo, omejujejo uporabo plastike za enkratno uporabo)). Mislim, da je zeleno in ekološko razvojno okolje dodana vrednost Slovenije, kot destinacije. Prav tako menim, da je pozitivno, da poskušamo podaljšati sezono na celo leto in uravnotežiti količino in kakovost ponudbe.

Poleg tega bo nadaljnja digitalizacija sektorja zagotovo prispevala k donosnosti. Avtomatizacija določenih nalog lahko reši nekatere težave s pomanjkanjem delovne sile. Po našem mnenju lahko digitalizacija prispeva k razvoju tržnih strategij in notranjih postopkov, ki jih morajo podjetja vsakodnevno obravnavati (npr : zaloge, delovni urniki, denarni tokovi).

Nenazadnje menim, da je odporna le tista industrija, ki se je pripravljena soočiti s krizo (npr. COVID) in nadaljevati razvoj. Zelo pomembno je, da se pripravimo na uvedbo načrtov za izhodne strategije, če je to potrebno. Preventiva je vedno boljša kot kurativa.

Menim, da so to nekateri izzivi, ki bodo Sloveniji in EU pomagali k nadaljnjemu napredku v prihodnosti.