Novice

Ob koncu za turizem uspešnega leta 2023 so se v Hotelu Habakuk v Mariboru zbrali predstavniki slovenskih hotelskih podjetij.

Kljub neugodnim vremenskim pojavom (poplave, neurja), negotovim geopolitičnim razmeram, inflaciji ter nezadostni letalski povezljivosti Slovenije so udeleženci Letnega zbora izrazili zadovoljstvo nad letošnjim letom, ki bo po zadnjih napovedih na prihodkovnem nivoju  boljše od lanskega.
Ob dobrih prodajnih rezultatih se turistična podjetja srečujejo z dodatnimi priložnostmi za razvoj: izobraževanjem kadra, nadgradnji digitalizacije poslovanja, nadaljevanju trajnostnega razvoja ter investicijam.
Obstajajo pa tudi nekateri izzivi; poleg potrebe po izboljšanju letalske povezljivosti je eno izmed močno prisotnih vprašanj rast kapacitet za kratkoročni najem. Seveda je primerni obseg kratkoročnega najema kapacitet, ki naslavlja tudi specifičen segment gostov, v nekem primernem obsegu del ponudbe slovenskega turizma. Vendar pa je v zadnjih letih tudi v Sloveniji prišlo do nesorazmernega povečanja tovrstne ponudbe, kar ima, zlasti v uveljavljenih turističnih destinacijah negativne učinke, kot so visoka rast cen nepremičnin in klasičnih najemnin (ki za lokalno prebivalstvo postajajo predrage), enoznačni razvoj (zlasti) mestnih središč, izseljevanja lokalnega prebivalstva; opaža pa se tudi, da nagla in nenačrtovana rast kapacitet za kratkoročni najem v določenih destinacijah povzroča ozka grla pri gostinskih storitvah, parkirnih mestih, obisku turističnih znamenitosti. Zato je ključno, da turistične destinacije izračunajo nosilno sposobnost destinacij in skladno s tem regulirajo obseg nastanitvene in druge ponudbe.

Prav tako številni podatki kažejo, da kapacitete za kratkotrajni najem velikokrat (v večini primerov) obratujejo na črno, brez ustreznih dovoljenj ter brez plačevanja ustreznih prispevkov. To jih postavlja v izrazito neenakopraven in nepošten položaj v primerjavi s hoteli.
Združenje hotelirjev Slovenije zato meni, da bi bilo potrebno kratkoročni najem kapacitet regulirati ter pogoje poslovanja izenačiti s hoteli in drugimi registriranimi turističnimi obrati.
S podobnimi izzivi se ukvarjajo v veliko evropskih državah, naslavljala pa naj bi jih tudi novela zakona o gostinstvu, ki je v pripravi. Zato Združenje hotelirjev Slovenije pričakuje ustrezno regulacijo dejavnosti kratkoročnega najema turističnih kapacitet ter povečan nadzor opravljanja te dejavnosti.

Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, Gregor Jamnik, je ob zaključku Letnega zbora izjavil: ‘Ne glede na izzive ostajamo slovenski hotelirji optimistični, saj je obseg poslovanja  slovenskega turizma že presegel predkoronske številke. Glede kratkoročnega najema turističnih kapacitet pa si želimo izenačitve pogojev poslovanja za vse nastanitvene kapacitete, torej tudi za kratkoročni najem.’
Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, je dodal, da si bo Zbornica tudi v bodoče prizadevala za sodelovanje vseh turističnih združenj ter skupno pripravo in komuniciranje predlogov ukrepov v pomoč turističnemu gospodarstvu. Želi si nadgradnje sicer dobrega sodelovanja z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport v obliki sodelovanja pri pripravi novele novega Zakona o gostinstva.

Predstavitve:

• Turkish Airlines
• ZIMI – zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Pero Maksimović, Zavod brez ovir
• Evropska Unija in regulacija nastanitev kratkoročnega najema, Matej Žežlin, HOTREC
• Letalska povezljivost Slovenije, Matej Eljon
• Celovita energetska samooskrba prihodnosti, Sonce Energija
• Zmanjševanje odpadne hrane, Maša Klemenčič, Slovenska turistična organizacija
• Clock PMS +, Preslava Ilieva